»Če o imenu svoje diagnoze ne izveš od svojega zdravnika, ampak sam in od skupnosti oseb z enakimi težavami, ki si delijo informacije za soočanje s trpljenjem, saj ne zaupaš več zdravniku, ampak skupini ljudi, s katero deliš izkušnjo.«
»Mi smo skos smo visel v Trubaru, pa pr Fridi v Stari Ljubljani, hodil smo v Palmo pa v Šterko. Ni blo še šoping centrov … mislm, to je blo men ful čudn, gledat ameriške filme in serije, v katerih so se mladi tam dobival.«
»Od potrebe po materialno-kariernem dokazovanju do premika, ki bi mu rekli premik h kakovosti življenja. To pomeni, ne, da me delo ne zanima, ampak delo mora biti smiselno. Moram čutiti neko samopotrditev, samorazvoj preko dela. Lahko se prilagajam na različne načine, nisem se mu pa pripravljena v celoti predati.«
»Pomembni so tudi odnosi na delu, pravice, spoštovanje, dostojanstvo. Dokazano so najbolj uspešna prav delovna okolja, kjer delavci niso zgolj številke, kjer delodajalci poskrbijo zanje, tudi s fleksibilnim delovnim časom.«
»Besedilo, ki se poskuša ogibati stereotipom na način, da pravzaprav generira nove stereotipe, pa ta odnos ustvarja prek na videz mimobežne, a v resnici precej kompleksne medosebne interakcije – sosedske.«
»V družbah industrijske moderne sta se zgodili predvsem dve veliki spremembi v odnosu med generacijami: za nove generacije ni dovolj, da si samo pridobijo znanje predhodnic, da sprejmejo tradicijo, ampak morajo preseči starejše generacije, če se hočejo potrditi. Vsaka nova generacija v sodobni družbi želi biti inovativna, izvirna. Ta pritisk dodatno vzpostavlja medgeneracijske napetosti.«
»Ko se 'ta mladi' pod pritiski in brez podpore lastne podporne mreže zlomijo, jim 'ta stari' pridejo pomagat. Izkaže se, da so vendarle vrednote ta starih, kot so solidarnost, empatija in sočutje, univerzalnejše in pomembnejše od pragmatičnih materialno-kariernih vrednot mladih. To je pomembno sporočilo besedila in uprizoritve za naš razčlovečeni svet.«
»Starejši zagovarjajo ideale, za katere so se zavzemali kot pripadniki študentskega revolucionarnega gibanja konec šestdesetih let 20. stoletja, mlajši pa so individualisti sodobne družbe, ki so nenehno v stresu in vse napore vlagajo v študij in uspešnost, ne poznajo pa več sproščenega druženja. Jasno je, da se bosta morali sprti strani na neki točki zbližati …«